близлежащий

Russian

Etymology

First attested in 1766. From близ (bliz) +‎ лежа́щий (ležáščij), calque of German nahegelegen or nächstliegend.

Pronunciation

• IPA^(key): [blʲɪz⁽ʲ⁾lʲɪˈʐaɕːɪj]

Adjective

близлежа́щий • (blizležáščij)

1. nearby, close by
2. contiguous, adjacent, neighboring

Declension

Declension of близлежа́щий (unknown short forms)

		masculine	neuter	feminine	plural
nominative		близлежа́щий blizležáščij	близлежа́щее blizležáščeje	близлежа́щая blizležáščaja	близлежа́щие blizležáščije
genitive		близлежа́щего blizležáščevo		близлежа́щей blizležáščej	близлежа́щих blizležáščix
dative		близлежа́щему blizležáščemu		близлежа́щей blizležáščej	близлежа́щим blizležáščim
accusative	animate	близлежа́щего blizležáščevo	близлежа́щее blizležáščeje	близлежа́щую blizležáščuju	близлежа́щих blizležáščix
	inanimate	близлежа́щий blizležáščij			близлежа́щие blizležáščije
instrumental		близлежа́щим blizležáščim		близлежа́щей, близлежа́щею blizležáščej, blizležáščeju	близлежа́щими blizležáščimi
prepositional		близлежа́щем blizležáščem		близлежа́щей blizležáščej	близлежа́щих blizležáščix

References

• Arapova, N. S. (2000) “близлежащий”, in Kalʹki v russkom jazyke poslepetrovskovo perioda. Opyt slovarja [Calques in Post-Petrine Russian. An Essay of a Dictionary] (in Russian), Moscow: Moscow University Press, page 57