исповѣдьникъ

Old Church Slavonic

исповѣдь (ispovědĭ) +‎ -ьникъ (-ĭnikŭ)

исповѣдьникъ • (ispovědĭnikŭ) m

Declension of исповѣдьникъ (o-stem)

	singular	dual	plural
nominative	исповѣдьникъ ispovědĭnikŭ	исповѣдьника ispovědĭnika	исповѣдьници ispovědĭnici
genitive	исповѣдьника ispovědĭnika	исповѣдьникоу ispovědĭniku	исповѣдьникъ ispovědĭnikŭ
dative	исповѣдьникоу, исповѣдьникови ispovědĭniku, ispovědĭnikovi	исповѣдьникома ispovědĭnikoma	исповѣдьникомъ ispovědĭnikomŭ
accusative	исповѣдьникъ, исповѣдьника ispovědĭnikŭ, ispovědĭnika	исповѣдьника ispovědĭnika	исповѣдьникꙑ ispovědĭniky
instrumental	исповѣдьникомъ ispovědĭnikomŭ	исповѣдьникома ispovědĭnikoma	исповѣдьникꙑ ispovědĭniky
locative	исповѣдьницѣ ispovědĭnicě	исповѣдьникоу ispovědĭniku	исповѣдьницѣхъ ispovědĭnicěxŭ
vocative	исповѣдьниче ispovědĭniče	исповѣдьника ispovědĭnika	исповѣдьници ispovědĭnici