кончающий
Russian edit
Pronunciation edit
Participle edit
конча́ющий • (končájuščij)
- present active imperfective participle of конча́ть (končátʹ)
Declension edit
Declension of конча́ющий (no short forms)
| masculine | neuter | feminine | plural | ||
|---|---|---|---|---|---|
| nominative | конча́ющий končájuščij |
конча́ющее končájuščeje |
конча́ющая končájuščaja |
конча́ющие končájuščije | |
| genitive | конча́ющего končájuščevo |
конча́ющей končájuščej |
конча́ющих končájuščix | ||
| dative | конча́ющему končájuščemu |
конча́ющей končájuščej |
конча́ющим končájuščim | ||
| accusative | animate | конча́ющего končájuščevo |
конча́ющее končájuščeje |
конча́ющую končájuščuju |
конча́ющих končájuščix |
| inanimate | конча́ющий končájuščij |
конча́ющие končájuščije | |||
| instrumental | конча́ющим končájuščim |
конча́ющей, конча́ющею končájuščej, končájuščeju |
конча́ющими končájuščimi | ||
| prepositional | конча́ющем končájuščem |
конча́ющей končájuščej |
конча́ющих končájuščix | ||