meškat

Czech

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *mešьkati.

Pronunciation

• IPA^(key): [ˈmɛʃkat]

Verb

meškat impf

1. to hesitate, to waver

Conjugation

Conjugation

Infinitive	meškat, meškati	Active adjective	meškající
Verbal noun	meškání	Passive adjective	meškaný

Present forms	indicative		imperative
	singular	plural	singular	plural
1st person	meškám	meškáme	—	meškejme
2nd person	meškáš	meškáte	meškej	meškejte
3rd person	mešká	meškají	—	—

The future tense: a combination of a future form of být + infinitive meškat.

Participles	Past participles		Passive participles
	singular	plural	singular	plural
masculine animate	meškal	meškali	meškán	meškáni
masculine inanimate		meškaly		meškány
feminine	meškala		meškána
neuter	meškalo	meškala	meškáno	meškána

Transgressives	present	past
masculine singular	meškaje	—
feminine + neuter singular	meškajíc	—
plural	meškajíce	—

Further reading

• meškati in Příruční slovník jazyka českého, 1935–1957
• meškati in Slovník spisovného jazyka českého, 1960–1971, 1989