Etymology
jakaa (“to divide”) > ja- + -e
Pronunciation
- IPA: [ˈjɑ.e]
- Hyphenation: ja‧e
Noun
jae
- passage, verse
- (chemistry) fraction
Declension
Declension of jae (type hame)
|
singular |
plural |
|---|
| nominative |
jae |
jakeet |
|---|
| genitive |
jakeen |
jakeiden jakeitten |
|---|
| partitive |
jaetta |
jakeita |
|---|
| accusative |
jae jakeen |
jakeet |
|---|
| inessive |
jakeessa |
jakeissa |
|---|
| elative |
jakeesta |
jakeista |
|---|
| illative |
jakeeseen |
jakeisiin jakeihin |
|---|
| adessive |
jakeella |
jakeilla |
|---|
| ablative |
jakeelta |
jakeilta |
|---|
| allative |
jakeelle |
jakeille |
|---|
| essive |
jakeena |
jakeina |
|---|
| translative |
jakeeksi |
jakeiksi |
|---|
| instructive |
– |
jakein |
|---|
| abessive |
jakeetta |
jakeitta |
|---|
| comitative |
– |
jakeineen |
|---|
|