izbucnire

Romanian

Etymology

From izbucni +‎ -re.

Noun

izbucnire f (plural izbucniri)

1. burst

Declension

Declension of izbucnire

	singular		plural
	indefinite articulation	definite articulation	indefinite articulation	definite articulation
nominative/accusative	(o) izbucnire	izbucnirea	(niște) izbucniri	izbucnirile
genitive/dative	(unei) izbucniri	izbucnirii	(unor) izbucniri	izbucnirilor
vocative	izbucnire, izbucnireo		izbucnirilor