krajcaraški

Serbo-Croatian

Etymology

From kràjcar.

Pronunciation

• IPA^(key): /krajt͡sǎraːʃkiː/
• Hyphenation: kraj‧ca‧raš‧ki

Adjective

krajcàrāškī (Cyrillic spelling крајца̀ра̄шкӣ)

1. (historical, derogatory) worth only a kreuzer; two-bit, worthless

Declension

Declension of krajcaraški

singular		masculine	feminine	neuter
nominative		krajcaraški	krajcaraška	krajcaraško
genitive		krajcaraškog(a)	krajcaraške	krajcaraškog(a)
dative		krajcaraškom(u/e)	krajcaraškoj	krajcaraškom(u/e)
accusative	inanimate animate	krajcaraški krajcaraškog(a)	krajcarašku	krajcaraško
vocative		krajcaraški	krajcaraška	krajcaraško
locative		krajcaraškom(e/u)	krajcaraškoj	krajcaraškom(e/u)
instrumental		krajcaraškim	krajcaraškom	krajcaraškim
plural		masculine	feminine	neuter
nominative		krajcaraški	krajcaraške	krajcaraška
genitive		krajcaraških	krajcaraških	krajcaraških
dative		krajcaraškim(a)	krajcaraškim(a)	krajcaraškim(a)
accusative		krajcaraške	krajcaraške	krajcaraška
vocative		krajcaraški	krajcaraške	krajcaraška
locative		krajcaraškim(a)	krajcaraškim(a)	krajcaraškim(a)
instrumental		krajcaraškim(a)	krajcaraškim(a)	krajcaraškim(a)

References

• “krajcaraški” in Hrvatski jezični portal