Slovene

edit

Etymology

edit

From ločīti +‎ -ováti.

Pronunciation

edit
  • IPA(key): /lɔt͡ʃɛʋàːti/
  • Rhymes: -àːti
  • Hyphenation: lo‧če‧va‧ti

Verb

edit

ločeváti impf (perfective ločīti or lọ́čiti)

  1. (transitive) to separate (to make something no longer together with something) [with od (+ genitive) ‘from’]
  2. (transitive) to distinguish (to see, to feel the difference between people, things, concepts) [with od (+ genitive) ‘from’]
  3. (reflexive with se) to separate
    • 2011, Osamosvojitev 1991: država in demokracija na Slovenskem v zgodovinskih razsežnostih[1], Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, →ISBN, page 142:
      Torej, pravi Lenin, Marxa je razumel le tisti, ki meni, da je diktatura enega razreda neizogibna in potrebna tudi v celotnem zgodovinskem obdobju, ko se ločujeta kapitalizem in družba brez razredov, t.j. komunizem.
      So, says Lenin, the only one who truly understood Marx is the one who believes that the dictatorship of one class is inevitable and necessary even throughout the entire historical period in which capitalism and a classless society, i.e., communism, separate.
  4. (reflexive with se, literary) to be different, to differ [with od (+ genitive) ‘from’]
  5. (reflexive with se) to get divorced

Conjugation

edit
-ovati -ujem (AP b)
infinitive ločeváti
1st singular ločȗjem
infinitive ločeváti ločevat
supine
verbal noun ločevȃnje
participle converb
present ločujọ̄č ločevȃje
past ločeván
l-participle masculine feminine neuter
singular ločevȁł ločevȃla ločeválo
dual ločevála ločeváli ločeváli
plural ločeváli ločevále ločevála
present imperative
1st singular ločȗjem
2nd singular ločȗješ ločȗj
3rd singular ločȗje
1st dual ločȗjeva ločȗjva
2nd dual ločȗjeta ločȗjta
3rd dual ločȗjeta
1st plural ločȗjemo ločȗjmo
2nd plural ločȗjete ločȗjte
3rd plural ločȗjejo

Further reading

edit