voščiti
Slovene edit
Etymology edit
Borrowed from Old High German wunsken, wunscen (“to choose, wish, desire”). Cf. Serbo-Croatian приу̀штити, priùštiti.
Pronunciation edit
Verb edit
voščīti or vọ́ščiti impf or pf
- to wish
- Voščil si je dobro jutro. ― He wished himself a good morning.
- to congratulate
- Voščila mu je rojstni dan. ― She congratulated him on his birthday.
Inflection edit
| -iti -im (AP b) | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| infinitive | voščīti, vọ́ščiti | |||||
| 1st singular | vọ́ščim | |||||
| infinitive | voščīti, vọ́ščiti | voščit | ||||
| supine | vọ́ščit | |||||
| verbal noun | vọ́ščenje, voščénje | |||||
| participle | converb | |||||
| present | voščȅč | — | ||||
| past | vọ́ščen, voščȅn | — | ||||
| l-participle | masculine | feminine | neuter | |||
| singular | vọ́ščił | voščȋla | voščílo | |||
| dual | voščíla | voščíli | voščíli | |||
| plural | voščíli | voščíle | voščíla | |||
| present | imperative | |||||
| 1st singular | vọ́ščim | — | ||||
| 2nd singular | vọ́ščiš | vọ́šči | ||||
| 3rd singular | vọ́šči | — | ||||
| 1st dual | vọ́ščiva | vọ́ščiva, voščȋva | ||||
| 2nd dual | vọ́ščita | vọ́ščita, voščȋta | ||||
| 3rd dual | vọ́ščita | — | ||||
| 1st plural | vọ́ščimo | vọ́ščimo, voščȋmo | ||||
| 2nd plural | vọ́ščite | vọ́ščite, voščȋte | ||||
| 3rd plural | vọ́ščijo | — | ||||
Derived terms edit
Further reading edit
- “voščiti”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran