vojak

See also: voják

Serbo-Croatian

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *vojakъ.

Pronunciation

• IPA^(key): /ʋǒjaːk/
• Hyphenation: vo‧jak
• Rhymes: -jaːk

Noun

vòjāk m (Cyrillic spelling во̀ја̄к)

1. (dated) soldier

Declension

Declension of vojak

	singular	plural
nominative	vòjāk	vojáci
genitive	vojáka	vojaka
dative	vojaku	vojacima
accusative	vojaka	vojake
vocative	vȍjāče	vojaci
locative	vojaku	vojacima
instrumental	vojakom	vojacima

References

• “vojak” in Hrvatski jezični portal

Slovak

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *vojakъ.

Pronunciation

• IPA^(key): [ˈvɔjak]

Noun

vojak m anim (genitive singular vojaka, nominative plural vojaci, genitive plural vojakov, declension pattern of chlap)

1. soldier (member of an army)

Declension

Declension of vojak

	singular	plural
nominative	vojak	vojaci
genitive	vojaka	vojakov
dative	vojakovi	vojakom
accusative	vojaka	vojakov
locative	vojakovi	vojakoch
instrumental	vojakom	vojakmi

Derived terms

• vojačka
• vojačik
• vojačisko

See also

• žoldnier

Further reading

• “vojak”, in Slovníkový portál Jazykovedného ústavu Ľ. Štúra SAV [Dictionary portal of the Ľ. Štúr Institute of Linguistics, Slovak Academy of Science] (in Slovak), https://slovnik.juls.savba.sk, 2024

Slovene

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *vojakъ.

Pronunciation

• IPA^(key): /ʋɔjàːk/

Noun

voják m anim (female equivalent vojákinja)

1. soldier (member of an army)

Inflection

The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.

Masculine anim., hard o-stem
nom. sing.	voják
gen. sing.	vojáka
	singular	dual	plural
nominative (imenovȃlnik)	voják	vojáka	vojáki
genitive (rodȋlnik)	vojáka	vojákov	vojákov
dative (dajȃlnik)	vojáku	vojákoma	vojákom
accusative (tožȋlnik)	vojáka	vojáka	vojáke
locative (mẹ̑stnik)	vojáku	vojákih	vojákih
instrumental (orọ̑dnik)	vojákom	vojákoma	vojáki

Further reading

• “vojak”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran