dobročinac

Serbo-Croatian

Etymology

From dobročínstvo.

Pronunciation

• IPA^(key): /dobrot͡ʃǐːnat͡s/
• Hyphenation: dob‧ro‧či‧nac

Noun

dobročínac m (Cyrillic spelling доброчи́нац)

1. benefactor

Declension

Declension of dobročinac

	singular	plural
nominative	dobročínac	dobročínci
genitive	dobròčīnca	dobròčīnācā
dative	dobročincu	dobročincima
accusative	dobročinca	dobročince
vocative	dobročinče	dobročinci
locative	dobročincu	dobročincima
instrumental	dobročincem	dobročincima

References

• “dobročinac” in Hrvatski jezični portal