merijoršši

Ingrian

Etymology

From meri (“sea”) +‎ joršši (“ruffe”).

Pronunciation

• (Ala-Laukaa) IPA^(key): /ˈmeriˌjorʃːi/, [ˈme̞riˌjo̞rʃʲː]
• (Soikkola) IPA^(key): /ˈmeriˌjorʃːi/, [ˈme̞riˌjo̞rʃːi]
• Rhymes: -orʃʲː, -orʃːi
• Hyphenation: me‧ri‧jorš‧ši

Noun

merijoršši

1. ruffe that lives in the sea (rather than a lake or river)

Declension

Declension of merijoršši (type 5/vahti, no gradation)
	singular	plural
nominative	merijoršši	merijorššit
genitive	merijorššin	merijorššiin, merijorššiloin
partitive	merijorššia	merijorššija, merijorššiloja
illative	merijorššii	merijorššii, merijorššiloihe
inessive	merijorššiis	merijorššiis, merijorššilois
elative	merijorššist	merijorššiist, merijorššiloist
allative	merijorššille	merijorššiille, merijorššiloille
adessive	merijorššiil	merijorššiil, merijorššiloil
ablative	merijorššilt	merijorššiilt, merijorššiloilt
translative	merijorššiks	merijorššiiks, merijorššiloiks
essive	merijorššinna, merijorššiin	merijorššiinna, merijorššiloinna, merijorššiin, merijorššiloin
exessive1)	merijorššint	merijorššiint, merijorššiloint
1) obsolete *) the accusative corresponds with either the genitive (sg) or nominative (pl) **) the comitative is formed by adding the suffix -ka? or -kä? to the genitive.

References

• Ruben E. Nirvi (1971) Inkeroismurteiden Sanakirja, Helsinki: Suomalais-Ugrilainen Seura, page 106